Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij"

Prirodno-matemati~ki Fakultet-Skopje

Institut za Informatika

SEMINARSKA RABOTA

Povrzuva~ki komponenti vo kompjuterska mre`a

predmet: Organizacija na DSM

izrabotil: Panajotov Van~o

mentor: d-r Marjan Gu{ev

Skopje, oktomvri 1997

REZIME

Vo ovaa seminarska rabota se razgledani op{tite svojstva na povrzuva~kite komponenti: mre`ni povrzuva~i, prefrluva~i, naso~uva~i (hubs, switches, routers).

ABSTRACT

Common specifications of connecting components hubs, switches, routers are considered in this paper.

SODR@INA

POVRZUVA^KI KOMPONENTI , MRE@EN POVRZUVA^, PREFRLUVA^, NASO^UVA^ (HUB, SWITCH, ROUTER)

  1. OP[TI SVOJSTVA NA MRE@EN POVRZUVA^ (HUB)
  2. OP[TI SVOJSTVA NA MRE@EN PREFRLUVA^ (SWITCH)
  3. OP[TI SVOJSTVA NA MRE@EN NASO^UVA^ (ROUTER)

ZAKLU^OK

POVRZUVA^KI KOMPONENTI, MRE@EN POVRZUVA^, PREFRLUVA^, NASO^UVA^ (HUB, SWITCH, ROUTER)

Na slikata e prika`ano mestoto na povrzuva~kite komponenti: mre`nite povrzuva~i, prefrluva~i, naso~uva~i (hubs, switches, routers), vo ramki na edna kompjuterska mre`a.


Slika1.Prikaz na povrzuva~kite komponenti: mre`en povrzuva~, prefrluva~, naso~uva~ (hub, switch, router) vo kompjuterska mre`a.

1 OP[TI SVOJSTVA NA MRE@EN POVRZUVA^

(HUB)

Serverot e glaven element na sekoja mre`a, no povrzuva~ot e osnoven grade`en blok vo povrzuvaweto. Povrzuva~ot gi spojuva zaedno mre`nite komponenti, odreduvaj}i podelena vrska so jazlite (za razlika od prefrluva~ot (switch), koj e edinica {to im dava na individualnite smeta~i posvetena vrska so serverot ili drugite resursi). Odli~niot povrzuva~ e stekoven, {to zna~i deka mo`e da mu se dodadat pove}e porti i tie }e izgledaat kako edna edinica vo mre`ata. Takvata osobina ja preminuva granicata na brojot na mre`nite segmenti. Odli~en povrzuva~ isto taka mo`e da upravuva so pomo{ na Web browser ili vrska so seriski porti (serial-port connection).

2 OP[TI SVOJSTVA NA MRE@EN PREFRLUVA^

(SWITCH)

Mre`niot prefrluva~ gi izvr{uva funkciite sli~no kako i povrzuva~ot, povrzuvaj}i personalen kompjuterski sistem so mre`ata. Prefrluva~ot e pointelegenten od pasivniot povrzuva~. Namesto propu{tawe na mre`niot promet bez ispituvawe, kako {to pravi povrzuva~ot, prefrluva~ot pravi virtuelen krug pome|u baraweto na klientot i negovoto odredi{te, obezbeduvaj}i odredena posvetena koli~ina na propusen opseg. Na podelenite medii od Ethernet segmenti povrzani so povrzuva~i, site sosedi so odnosniot smeta~ se kompetentni za istata ograni~ena koli~ina na propusen opseg. Prefrluva~ot e obi~no poskap od povrzuva~ot. Toj lesno se instalira, upotrebuva i odr`uva, odreduvaj}i visoki performansi i go olesnuva prenatrupuvaweto vo visoko prometnite mre`i i docneweto na podatocite vo mre`ata. Sekako, odli~niot prefrluva~ ima auto-sensing 10/100 porti za fleksibilnost vo preminuvaweto od 10 Mbps Ethernet na 100 Mbps brz Ethernet. Za da obezbedi fleksibilnost, prefrluva~ot bi trebalo da gi poddr`i 1024-te MAC (media-access control) adresi. MAC adresata e edinstven hardverski identifikaciski broj nazna~en na sekoja mre`na edinica. Bidej}i sekoj od portite poddr`uva pove}ekratni MAC adresi, prefrluva~ot dozvoluva upravuva~i za povrzuvawe na povrzuva~ (so nekolku personalni smeta~i) na posvetenata porta na prefrluva~ot. Za razlika od povrzuva~ot, prefrluva~ot obezbeduva poednostavni re{enija, polesen e za upotreba, ovozmo`uva superiorna tehnologija i nudi visoki performansi. Razvojot na router-based mre`ite ~esto zna~i ogromna investicija na vreme i pari vo dizajnot na mre`ite i konfiguracijata. Prefrluva~ot e plug-and-play edinica, {to vo nekoi slu~ai ne bara nekoja konfiguracija vo celost. Isto taka prefrluva~ite gi imaat slednive osnovni karakteristiki:

Ovozmo`uvaat pove}ekraten most vo ramki na sekoja edinica za VLAN konfiguracijata;
Obezbeduvaat polna brzina na sekoja porta pod celosnoto dostavuvawe, pove}e od 16 pati pogolem propusen opseg;
Nudat store-and-forward arhitektura;
Imaat 1024 adresen kapacitet za golemi mre`ni performansi;
Vklu~uvaat RS-232 seriska vrska za lokalno upravuvawe;
Vklu~uvaat porta koja ja odrazuva {irokata online dijagnostika.

3 OP[TI SVOJSTVA NA MRE@EN NASO^UVA^

(ROUTER)

Mre`nite naso~uva~i se pointelegentni duri i od prefrluva~ite. Za razlika od prefrluva~ite koi ~itaat samo MAC adresi, kako hardverski identifikator za mre`na edinica, naso~uva~ite ja analiziraat informacijata sodr`ana vo mre`niot paket. Naso~uva~ite go ~itaat sekoj paket i go ispra}aat preku najefektivnata mo`na pateka do opredelenoto odredi{te vo soglasnost so tabelata na pravila. Na primer, naso~uva~ot mo`e da go otpakuva Ethernet paketot vo "kovert" na podatoci koi sodr`at informacii za naso~uvaweto i prenosot niz mre`ata. Koga "kovertot" stignuva na drugiot kraj na mre`ata, priemniot naso~uva~ gi zema informaciite od "kovertot" so podatocite, povratno go adresira Ethernet paketot i go rasporeduva na povrzaniot WAN segment. Ovaa pogolema intelegencija, iako bara pove}e procesirawe, gi pravi naso~uva~ite pomalku sposobni od prefrluva~ite i povrzuva~ite. Naso~uva~ite gi ~itaat informaciite od sekoj paket, koristat slo`ena procedura za adresirawe za da go utvrdat soodvetnoto odredi{te. Potoa gi prepakuvaat i povtorno gi predavaat podatocite. Za naso~uva~ite ne e va`en tipot na hardver vo WAN segmentite, no zatoa moraat da rabotat so softver koj odgovara na istiot protokol na mre`noto nivo. Ima proizvodi koi sodr`at naso~uva~i za DECnet, IP, IPX, OSI i XNS. Naso~uva~ite gi primaat samo precizno adresiranite paketi od drugite naso~uva~i. Ne go ~itaat sekoj paket {to se nao|a na sekoj priklu~en WAN segment. Bidej}i ne go prenesuvaat i ne se zanimavaat so sekoj paket, naso~uva~ite se odnesuvaat kako za{titen yid me|u mre`nite segmenti. Lo{ite paketi ednostavno ne pominuvaat preku naso~uva~ot. Naso~uva~ite se naj~esto koristeni za povrzuvawe geografski oddeleni mre`i upotrebuvaj}i relativno bavni tehnologii, kako {to se ISDN ili T1 linii. Bidej}i WAN propusniot opseg e skap, naso~uva~ot koristi kompresirawe na podatocite i znae koga da go za~uva prometot vo lokalnata mre`a od izleguvawe preku vrskata so centarot. Na primer, rutinskite protokoli za statusot koi se verojatno mo`ni samo na korisnicite vo edna lokacija, pa taka prometot ne zafa}a pat niz WAN vrskata. Toa e posebno va`no za telefonska vrska kako {to e ISDN, kade koristeweto se naplatuva vo minuta. Odli~en naso~uva~ ima otvoren interfejs za poddr`uvawe na sekoja WAN vrska. Najop{tite mre`ni protokoli, IPX i TCP/IP, se napraveni za lesno spojuvawe vo skoro sekoja mre`a. Mora da se plati onolku kolku se dobiva koga e vo pra{awe propusnata mo} na me|umre`nata linija za povrzuvawe. Bidej}i me|umre`nata vrska obi~no e mnogu pospora od obi~niot kabel za WAN, taa ne odgovara na nekoi tipovi na aktivnosti so intenzivna obrabotka na podatoci, kako {to e indeksiraweto i prebaruvaweto na golemi datoteki so bazi na podatoci. Ako programata za bazi na podatoci raboti na kompjuterski sistem vo nekoj WAN segment i se obide da napravi slo`eno prebaruvawe na datotekata so bazi na podatoci koja se nao|a na serverot vo nekoj drug WAN segment, toga{ programata mo`e da se obide da izvle~e podatoci preku me|umre`nata vrska. Ovaa postapka se odviva sporo i, ako uslugata se napla}a spored brojot na preneseni podatoci, bi bila skapa. Istotaka, naso~uva~ite mora da se sposobni za dale~insko upravuvawe. Ako nekomu e potrebno da koristi aplikacija, na primer programa za rabota so bazi na podatoci, koja normalno bi se obidela da prenese golem broj podatoci preku me|umre`nite vrski, razbirlivo e, namesto toa, da se koristi programa za dale~insko upravuvawe za dovr{uvawe na aplikacijata na kompjuterskiot sistem od drug WAN segment. Na toj na~in se izbegnuva prenosot na golem broj mali paketi, odnosno preku me|umre`nite vrski patuva samo ona {to se vnesuva preku tastaturata. Tie ne generiraat duri ni tolku promet za da ja zavzeme relativno bavnata me|umre`na vrska od 19.2 kbps, taka da ostane dovolno kapacitet za drugi operacii pome|u dve WAN mre`i. Od druga strana, ne se site programi za dale~insko upravuvawe pogodni za dale~inska kontrola preku naso~uva~ot. Nekoi paketi ednostavno ja raznesuvaat preku mre`ata celokupnata sodr`ina od ekranot, na sekoi nekolku milisekundi. Ovaa tehnika e prifatena so debeli WAN kabli, no dava premnogu podatoci za edna me|umre`na vrska. Bi trebalo da se koristat programi koi gi prenesuvaat samo smenetite elementi od sodr`inata na ekranot preku vrskata pome|u kontroliraniot i kontrolniot kompjuterski sistem. Za nekoi proizvodi za dale~insko upravuvawe postojat ograni~uvawa vo vrska so vremeto i dozvolata, so koi se ograni~uvaat nivnite sposobnosti da funkcioniraat preku dale~inskiot naso~uva~.

ZAKLU^OK

Razgledani se op{tite svojstva na povrzuva~kite komponenti mre`niot povrzuva~, mre`niot prefrluva~, i mre`niot naso~uva~ (hub, switch, router) . Tie vo celost go podobruvaat povrzuvaweto na mre`ite, gi podobruvaat performansite, nudat poednostavni re{enija i go pravat polesno i poudobno koristeweto na mre`ite. Inaku naso~uva~ite se najintelegentni, no se pomalku sposobni od prefrluva~ite i povrzuva~ite. Vo celost, bez niv nemo`e da se zamisli postoeweto na nitu edna mre`a. Nivnata uloga e ogromna vo kompjuterskite mre`i.

Sodr`ina